V ponedeljek smo se odpravili v Pediatrično kliniko v Ljubljani. Ker je snežilo sem iz previdnosti parkiral že v parkirni hiši Šempeter in potem peš do PK.
Ok, gremo mimo urgence - namesto parkirišča je sedaj tam, hmm, nič ni tam. Le lepo asfaltirana ploščad, ki čaka lepše čase.
1.
In potem - namesto pločnika veriga, ki zapira pot iz bivšega parkirišča na zadevo, ki ji bi ji lahko rekli pločnik v časih divjega zahoda - torej, robnik, namesto asfalta pa blato. Da prideš do tja, moraš seveda na cesto, ker pločnik zapira veriga. No, pa saj so otroci majhni in jih avto težko zadane. Mamice pa bodo voziček dvignile preko verige pa bo.
Preko blata in "pločnika" v širini moških ramen, ostalo zavzemajo gradbene ograje, ampak, saj je prav tako, na drugi strani ceste je pravi pločnik, le prehoda ni, do same klinike. Torej smo na kliniki.
Moram priznati, da je lepa. Vhod je lep, celo nekaj parkirnih mest je tam. Sicer ne vem za koga, jasno, da je vse zaparkirano, dostavna vozila stojijo v koloni pred vhodom, tam so tudi kadilci, tako, da verjetno ni problema, da izveš, kdo je zaparkiral vhod .
Prijazna receptorka pove, da moramo v pritličje, oziroma v klet.
2.
V pritličju velika čakalnica, za stekleno steno nekaj administrativnega osebja, rekel bi da vsaj štiri. Ni gneče. Grem do prvega okenca in povem kaj želim. In potem vidim, da gospa odpira usta. Ker sem že v letih sumim, da ne slišim... Potem se zavem, da slišim še preveč - nekaj centimetrov od moje glave je namreč ogromen TV na katerem se vrtijo risanke, kar seveda ni nič slabega, če ta TV ne bi imel zvočnika, ki kriči naravnost v moje desno uho.
"Prosim, nič ne slišim." "A lahko še enkrat." In potem obupam. Na srečo moja žena sliši boljše in izvemo kam naprej.
Torej - veliko stolov, celo dva TV z risankami, to je pohvalno. Ampak, da imaš 30 cm od ušesa zvočnik, administratorka pa je za meter za stekleno steno v kateri je nekaj luknjic, to pa ni pohvalno. Priporočam uporabo oken v sredini!
3.
In potem nujno na stranišče. V rokah dve bundi, pa dežnik, pa nahrbtnik, pa ... Na hitro ne opazim nobenega obešalnika, pač pa koš za smeti in dežnik gre tja. Na stranišču v kabini ni mila in brisač, je pa nepokrita luknja električne doze. Bog ve kaj bo tam notri. Ampak našel sem tudi milo in moja kmečka pamet je celo ugotovila kako se odpre voda. Mimogrede - sedaj mi je bolj jasno, kam so šli moji (in vaši ) €. Poglejte si pipe na stranišču pa vam bo jasno. Pohvalno - vse čisto, pospravljeno. Tudi mimo previjalnih miz sem se sprehodil.
In potem čakamo na hodniku. In potem gledam za obešalniki. In vidim, da imajo ljudje polne roke oblačil... In gledam in vidim, da v vsem pritličju ni enega obešalnika. Seveda obstaja možnost, da je, vendar mora biti zelo dobro skrit. Seveda so potem oblačila na stolih in seveda potem kdo tudi stoji ... Prav mi je, bi pa vzel obešalnik s seboj.
Glede na to, da sem videl le sprejemico in del kleti ne morem povedati več. Bi pa predlagal, da bi namesto ene armature Grohe z nastavljivo toploto vode, kupili nekaj deset obešalnikov in nekaj košev za dežnike. Prepričan sem, da bi bil denar koristneje porabljen.
Za konec - Pediatrična klinika je lepa, predverje je prostorno in verjentno preveč razkošno, ampak je lepo. Kako je ostalo ne vem, vem pa, da so sprejemnico za ambulante in hodnike za čakanje naredili šlampasto.
20090910
Potovanje v ZDA - pot tja
Po dolgih pripravah sva z očetom sklenila, da bova obiskala sorodnike, ki živijo preko luže. Tam so že dolgo, Slovenijo, oziroma Avstro-Ogrsko so zapustili že pred I. svetovno vojno. Okoli leta 1910.
Trenutno tam še živita očetova sestrična in bratranec in pa seveda veliko njihovih potomcev.
Kako sva potovala do mesteca Worley v državi Idaho? Mimogrede - ko Američani govorijo o mestih vedno povedo poleg državo - torej Worley, Idaho. Na kratko - dolgo :;
Odhod v četrtek, 10.09 ob 1h ponoči in najprej do Benetk z avtom (250 km, slabe tri ure vožnje), potem skoraj tri urno čakanje do odhoda z Delta Airlines do Pariza (850 km, 1.15 ure). Čakanje "popestri" prvi security check. Računalnik ven iz nahrbtnika, voda v smeti, .... Voda, ki stane pred varnostno kontrolo 1 € je po kontroli 2,5 €. Letalo vzleti in pristane točno.
Paris. Imava 2.15 časa do leta. Varnostni pregled nama vzame kar eno uro. Oče ima probleme s kozmodiskom, no, varnostniku se zdi kozmodisk sumljiv, ampak potem se sprijazni z njim. Seveda sezujeva čevlje in pas in jakno in vse. Dragocena voda iz Benetk roma v smeti, tukaj je cena v varnostni coni še višja, že 3 €.
Potem čakanje na letalo Pariz - Salt Lake... WiFi je povsod, vendar je povsod plačljiv. Pred vkrcanjem so še ameriški agentje. Ko me je spraševal kam in kako sem bil obupan nad svojo angleščino, ker ga nisem čisto nič razumel. Kasneje sem videl, da ni problematično moje znanje angleščine ampak njegov dialekt. Agenta poleg razlogov za odhod v ZDA zanima, kje bova živela, koliko imava denarja in kdaj se bova vrnila. Podatke o letih ima vse na računalniku, ko sem malo škilil notri mi je povedal, da je to za njegovo uporabo. Očitno je samo preverjal, če se informacije ujemajo. Želel je tudi ESTA dokument. To je bila tudi najbolj stroga kontrola z največ spraševanja.
Vkrcamo se pravočasno, vendar odletimo s polurno zamudo. Letiva 8.056 km in dobrih 11 ur, vendar priletiva le 3 ure kasneje, ker je 8 ur pojedla časovna razlika. Ne glede na Visa Waver program je potrebno izpolniti dokumente za carino in za bivanje v ZDA, tako kot pred 9 leti, ko sem bil prvič tam.
 |
| From ZDA 09 |
Do odhoda najinega letala v Spokane je samo 40 minut. Zemeljske stevardese nam utirajo pot do carine, tam moram postiti prstna odtisa kazalcev na levi in desni roki in še sliko očesa. Je pa policist zelo prijazen, želi nama vse prijetno v ZDA. Tukaj z mojo in njegovo angleščino ni bilo problema.
Prtljago samo preloživa, carinik samo sprašuje, če imava kaj hrane, semen, rož in ne vem še česa. Potem ponovno varnostni pregled. Hitiva naprej in prideva 3.11 na vrata za vkrcavanje, ki so zaprta. Stevardesa hladno razloži, da sva zamudila za 11 minut, ker deset minut pred letom zaprejo vkrcanje. Grrrrr..... Naj greva do okenca Delta Airlines, kjer bova dobila karte za naslednji let. In jih res dobiva, za čez dobre štiri ure.
Kličem sorodnike, ki bi naju morali pričakati - na okencu Delta Airlines brez problema uporabljam njihov telefon. Ampak dobre volje nisem.
In potem greva jest v VUxxx nekaj, dobra kitajska hrana se vedno prileže. In potem slikava pokrajino skozi okna letališča. Prijetno hladnega, zunaj pa je seveda vroče, kot se za Salt Lake City spodobi.
 |
| From ZDA 09 |
In potem ob 19.55 odletiva do Spokane, WA (884 km, 1.40), kjer nas pričakata sorodnika. Spotoma pridelava še eno uro razlike. Potem pa še naprej do Worley, ID, zadnji 100 km in dodatna ura vožnje.
Torej, pot je bila dolga 10.140 km in nama je vzela dobrih 30 ur. V zraku sva bila približno15 ur, ostalo pa je bilo čakanje popestreno predvsem z varnostnimi pregledi.
In še sklepi - 2 uri je sedaj minimum za check-in. Če ni vrste sicer prideš hitreje, vendar se zna security check zavleči... In to, da je voda neprimerno dražja na drugi strani varnostne pregrade. Osebno menim, da so pregledi samo zarota industrije, ki polni pijačo v steklenice :).
20090620
6 telefonskih številk za eno informacijo
Petek, 19. junij. 10 dopoldne. Optimist, davkoplačevalec, želi izvedeti nekaj informacijo o pridobitvi "kvalificiranega digitalnega certifikata za spletne strežnike".
Na internetu je seznam davčnih izpostav, kjer so prijavne službe.
1.
Pokličem navedeno številko. Prvič, drugič, ... Zadeva odzvoni. Prav, pa dajmo centralo.
2.
Pokličem centralo, po blagodejnem sporočanju kaj naj pritisnem, ne pritisnem nič in dobim zaposlenca, ki mi pove novo telefonsko številko. Hvala.
3.
Pokličem tretjo številko na kateri mi zaposlenka pove, da ona o tem ne ve nič naj pokličem naslednjo številko.
4.
Pokličem in po nekaj poskusih dobim zvezo. Povzetek pogovora:
Z: "Aha, za pravne osebe. Ja danes pa gospe ni več. "
D: "Ok, potem pa mi samo povejte, kje lahko oddam prijavo."
Z: "Hm, ni nikogar, ki bi to prevzel... Mogoče pustite v vložišču."
D: "eeee.... Oprostite, uradne ure so do 13 ure. xxxx Potem pa bi prosil, da me zvežete s predpostavljenim, da ugotovim, kako in kaj!"
Z: "iii, bbbb, Ne tako, verjetno je gospa samo skočila ven iz pisarne, vam bom dala drugo telefonsko številko."
5.
Kličem, kličem in ne prikličem.
Grem na malico
Pridem iz malice in pozvoni telefon. Davčna uprava me je poklicala nazaj UUU. In izvem novo številko.
6.
Pokličem novo števiko. Izvem, da nekega potrdila ne potrebuje. In to je to. Polminutni razgovor.
--------------
Vse skupaj, brez malice, mi je vzelo kakšne pol ure... Seveda sem porabil tudi nekaj impulzov.
Najbolj pa me skrbi, da se s sprejemanjem zahteve za izdajo certifikat ukvarja vsaj 5 ljudi. Da ne bo pomote, samo v Ljubljani. Verjamem, da delajo še kaj drugega, ampak kljub vsemu.
Na internetu je seznam davčnih izpostav, kjer so prijavne službe.
1.
Pokličem navedeno številko. Prvič, drugič, ... Zadeva odzvoni. Prav, pa dajmo centralo.
2.
Pokličem centralo, po blagodejnem sporočanju kaj naj pritisnem, ne pritisnem nič in dobim zaposlenca, ki mi pove novo telefonsko številko. Hvala.
3.
Pokličem tretjo številko na kateri mi zaposlenka pove, da ona o tem ne ve nič naj pokličem naslednjo številko.
4.
Pokličem in po nekaj poskusih dobim zvezo. Povzetek pogovora:
Z: "Aha, za pravne osebe. Ja danes pa gospe ni več. "
D: "Ok, potem pa mi samo povejte, kje lahko oddam prijavo."
Z: "Hm, ni nikogar, ki bi to prevzel... Mogoče pustite v vložišču."
D: "eeee.... Oprostite, uradne ure so do 13 ure. xxxx Potem pa bi prosil, da me zvežete s predpostavljenim, da ugotovim, kako in kaj!"
Z: "iii, bbbb, Ne tako, verjetno je gospa samo skočila ven iz pisarne, vam bom dala drugo telefonsko številko."
5.
Kličem, kličem in ne prikličem.
Grem na malico
Pridem iz malice in pozvoni telefon. Davčna uprava me je poklicala nazaj UUU. In izvem novo številko.
6.
Pokličem novo števiko. Izvem, da nekega potrdila ne potrebuje. In to je to. Polminutni razgovor.
--------------
Vse skupaj, brez malice, mi je vzelo kakšne pol ure... Seveda sem porabil tudi nekaj impulzov.
Najbolj pa me skrbi, da se s sprejemanjem zahteve za izdajo certifikat ukvarja vsaj 5 ljudi. Da ne bo pomote, samo v Ljubljani. Verjamem, da delajo še kaj drugega, ampak kljub vsemu.
20090426
3. pohod po Ostrovrharjevi poti
Pohod po Ostrovrharjevi pohodni poti je lahko prijeten nedeljski izlet, ko se vam ne da daleč iz Ljubljane. Začetek in konec poti je v Podgradu pri Zalogu (pri Ljubljani), potem pa potrebujete dobri dve uri za krožno pot.
Enkrat na leto je tudi pravi pohod, ki ga organizirajo domačini. Takrat je poleg lepe poti poskrbljeno tudi za pijačno na poti in jedačo na koncu. Med potjo pa lahko vidite viteze, pokažejo vam klesanje mlinksih kamnov in povedo nekaj zgodb.
Na cilju je potem prikaz viteških veščin in veselica :)
Letos je bil pohod tretji po vrsti.
Sama pot se pričene za nekdanjo tovarno Arbo v Podgradu, najboljše bo, če parkirate v centru vasi. Potem vas označena pot vodi proti Debnemu vrhu, kamnolomu mlinskih kamnov, nazaj proti Podgradu in še enkrat gor. Ko imate do konca samo še sestop do avta, ste pri turistični kmetiji Pri Lazarju. Od tam imate zelo lep pogled na Ljubljansko kotlino.
Pot je primerna tudi za predšolske otroke, ves čas teče po gozdu, tako, da je primerna tudi za vroče poletne dni.
Mimogrede - Pri Lazaju imajo odprto vsak konec tedna, tako, da se da na cilju vedno okrepčati, za otroke pa imajo tudi nekaj igral.
Enkrat na leto je tudi pravi pohod, ki ga organizirajo domačini. Takrat je poleg lepe poti poskrbljeno tudi za pijačno na poti in jedačo na koncu. Med potjo pa lahko vidite viteze, pokažejo vam klesanje mlinksih kamnov in povedo nekaj zgodb.
Na cilju je potem prikaz viteških veščin in veselica :)
Letos je bil pohod tretji po vrsti.
Sama pot se pričene za nekdanjo tovarno Arbo v Podgradu, najboljše bo, če parkirate v centru vasi. Potem vas označena pot vodi proti Debnemu vrhu, kamnolomu mlinskih kamnov, nazaj proti Podgradu in še enkrat gor. Ko imate do konca samo še sestop do avta, ste pri turistični kmetiji Pri Lazarju. Od tam imate zelo lep pogled na Ljubljansko kotlino.
Pot je primerna tudi za predšolske otroke, ves čas teče po gozdu, tako, da je primerna tudi za vroče poletne dni.
Mimogrede - Pri Lazaju imajo odprto vsak konec tedna, tako, da se da na cilju vedno okrepčati, za otroke pa imajo tudi nekaj igral.
20090402
Problem s plačevanjem na OMV bencinskemu servisu
Grrrr.. Že drugič v dveh mesecih sem porabil ogromno časa za plačilo na OMV bencinskem servisu.
Prvič, kakšna dva meseca nazaj, je "zatajil" POS terminal, ki mi ni hotel izpisati potrdila o opravljeni transakciji. Mislim, da je bil bolj kot tehnični problem neznanje blagajničarke tisto, ki je povzročilo, da sem čakal kakšne pol ure, da bi dobil račun... Pa ga nisem, poslali so mi ga po pošti. (Mimogrede - najprej me je prodajalka vprašala, če lahko pridem kakšen dan po račun!!!!)
Včeraj sem sicer nekaj minut manj plačeval, ker se je "porušila komunikacija". Blagajničarka je klicala najprej en center, potem pa na Madžarsko, kjer so bili vsi operaterji zasedeni, in potem je izključila terminal in vključila terminal in potem je dobivala navodila in potem sem lahko plačal. In menda nisem prvi, ki se mu je to zgodilo... Se mi je pa nekajkrat prijazno opravičila.
Že nekaj časa uporabljam Routex OMV kartico in imam občutek, da je plačevanje z njo težje po spremembi terminalov. Zanimivo je že to, da morajo kartico v terminal vstaviti dvakrat. Le zakaj.
Skratka - če nimate časa - cash je najhitrejši način plačevanja goriva na OMV. Je pa tudi res, da je krivec znan - Igor Bavčar, ker je servise prodal ...
Prvič, kakšna dva meseca nazaj, je "zatajil" POS terminal, ki mi ni hotel izpisati potrdila o opravljeni transakciji. Mislim, da je bil bolj kot tehnični problem neznanje blagajničarke tisto, ki je povzročilo, da sem čakal kakšne pol ure, da bi dobil račun... Pa ga nisem, poslali so mi ga po pošti. (Mimogrede - najprej me je prodajalka vprašala, če lahko pridem kakšen dan po račun!!!!)
Včeraj sem sicer nekaj minut manj plačeval, ker se je "porušila komunikacija". Blagajničarka je klicala najprej en center, potem pa na Madžarsko, kjer so bili vsi operaterji zasedeni, in potem je izključila terminal in vključila terminal in potem je dobivala navodila in potem sem lahko plačal. In menda nisem prvi, ki se mu je to zgodilo... Se mi je pa nekajkrat prijazno opravičila.
Že nekaj časa uporabljam Routex OMV kartico in imam občutek, da je plačevanje z njo težje po spremembi terminalov. Zanimivo je že to, da morajo kartico v terminal vstaviti dvakrat. Le zakaj.
Skratka - če nimate časa - cash je najhitrejši način plačevanja goriva na OMV. Je pa tudi res, da je krivec znan - Igor Bavčar, ker je servise prodal ...
20090324
Pohvale servisu 3A
Na mojem dobrem, starem, Canon S60 je crknil senzor (CCD) in z malo brskanja sem našel servis v Ljubljani.
Internet mi je povedal, da gre sicer za tovarniško napako (Sony), ki so jo brezplačno odpravljali leta nazaj, ampak, ker je aparat prišel iz ZDA, sem bil prepričan, da z brezplačno zamenjavo ne bo nič.
Kljub temu pokličem na servis 3A in tam mi brez vseh komplikacij povedo naj aparat prinesem k njim. Če bo CCD ga garancijsko zamenjajo, če je kaj drugega naredijo brezplačno diagnostiko in povedo koliko stane.
Aparat dostavi, čez tri delovne dni dobim SMS, da je aparat popravljen.
Pohvalno, sem zelo zadovoljna stranka. Še link na njihovo stran . So čisto blizu picerije Jurman na Zaloški v Ljubljani.
Internet mi je povedal, da gre sicer za tovarniško napako (Sony), ki so jo brezplačno odpravljali leta nazaj, ampak, ker je aparat prišel iz ZDA, sem bil prepričan, da z brezplačno zamenjavo ne bo nič.
Kljub temu pokličem na servis 3A in tam mi brez vseh komplikacij povedo naj aparat prinesem k njim. Če bo CCD ga garancijsko zamenjajo, če je kaj drugega naredijo brezplačno diagnostiko in povedo koliko stane.
Aparat dostavi, čez tri delovne dni dobim SMS, da je aparat popravljen.
Pohvalno, sem zelo zadovoljna stranka. Še link na njihovo stran . So čisto blizu picerije Jurman na Zaloški v Ljubljani.
20090315
Otliško okno in Sinji vrh
Danes nam je uspelo osvojiti dva vrha - najprej vrh "Otliški maj", potem pa še Sinji vrh. Vmes smo videli še Otliško okno in kamnitega polža.
Čeprav vidljivost ni bila najboljša, je razgled na Vipavsko dolino čudovit. Vidi pa se še naprej do Trsta in Istre. Menda se v jasnih dneh vidi do Benetk.
Glede na letni čas je bilo prijetno toplo, med 10 in 15 stopinjami, občasno pa je malo zapihal veter. Po osojnih legah pa leži še sneg.
Če greš z avtom do Otlice je Otliški maj in Okno povsem primerno tudi za majhne otroke. Poti je v eno smer mogoče za pol ure, brez postankov seveda. Če pa pogledajo otroci še polža, potem si nazaj pri avto, ki ga pustiš pri pokopališču, v dobri uri in pol.
Pot je nezahtevna, le na Kraškem robu je potrebno paziti, da kakšen nadebudnež ni preveč pogumen!
Do Sinjega vrha vodi cesta, sicer ozka ampak asvaltirana in dobro vzdrževana. Za ostale ceste od Cola do Otlice tega ne bi mogel trditi. Od Ljubljane preko Logatca je do Otlice slaba ura vožnje.
Skratka - je za it!
Čeprav vidljivost ni bila najboljša, je razgled na Vipavsko dolino čudovit. Vidi pa se še naprej do Trsta in Istre. Menda se v jasnih dneh vidi do Benetk.
Glede na letni čas je bilo prijetno toplo, med 10 in 15 stopinjami, občasno pa je malo zapihal veter. Po osojnih legah pa leži še sneg.
Če greš z avtom do Otlice je Otliški maj in Okno povsem primerno tudi za majhne otroke. Poti je v eno smer mogoče za pol ure, brez postankov seveda. Če pa pogledajo otroci še polža, potem si nazaj pri avto, ki ga pustiš pri pokopališču, v dobri uri in pol.
Pot je nezahtevna, le na Kraškem robu je potrebno paziti, da kakšen nadebudnež ni preveč pogumen!
Do Sinjega vrha vodi cesta, sicer ozka ampak asvaltirana in dobro vzdrževana. Za ostale ceste od Cola do Otlice tega ne bi mogel trditi. Od Ljubljane preko Logatca je do Otlice slaba ura vožnje.
Skratka - je za it!
20090217
Nova slovenska tipkovnica
Na Slovenskemu inštitutu za standardizacijo je predlog za novi standard za slovensko tipkovnico ..
Mogoče ena praktična izkušnja. Kot programer si želim čim bolj dostopnih oklepajev [] in {}, vendar sem se na sedanji razpored tipk že povsem navadil.
Ker dosti pomagam uporabnikom si ne predstavljam, kako bo novopečeni uporabnik ob prebiranju angleške literature (beri angleškega OS) našel kombinacijo tipk CTRL+ALT+DEL (v novoreku tega še ne znam zapisati)...
Ko me uporabnik pokliče po telefonu z malo sreče govoriva isti jezik. Če ne pa vsaj poskušava ugotoviti, katero tipko je potrebno pritisniti, da prekličeš vnos (in to ni Izhod [:)]). Pri madžarskih tipokovnicah je zanimivo, da imajo 0 levo od 1. Pa se tudi na to navadiš, če se moraš. Sem pač v takem poslu, da sem se moral...
Ne vem pa zakaj bi morali trenutno tipkovnico spreminjati? Je bila kje narejena kakšna raziskava, da bomo z novim razporedom vsaj 1% bolj učinkoviti. Bo "Uporabniška Izkušnja" boljša? Ali pa gre le za opravičevanje delovanja neke institucije? Institucije, ki bo naslednje leto lahko zahtevala od proračuna dodatnih xxx.xxx € zato, ker je uspela spremeniti tipkovnico?
IMHO gre za zadnje, če se motim, pa me bodo predlagatelji z veseljem popravili.
Mimogrede - kje je javna razprava? Na www.sists.si je pdf, ki ga bi pričakoval od osnovnošolca. Kje je forum, kje so razprave, kje so številke, kje so predlagatelji (Delovna skupina SIST/TC/WG???)....
Še malo - sodelujem z uporabniki od Finske do Moskve, pretežno pa z našimi sosedi. Delam vsaj z 10 različnimi tipkovnicami in se znajdem. Vendar pa se večina uporabnikov računalnikov nima časa, še manj pa volje, učiti neke nove razporeditve. Ko se na nekaj navadiš, je za prehod na novo potrebno vložiti čas (=denar). In če za to ni razloga, potem pač ni razloga ..
Mogoče ena praktična izkušnja. Kot programer si želim čim bolj dostopnih oklepajev [] in {}, vendar sem se na sedanji razpored tipk že povsem navadil.
Ker dosti pomagam uporabnikom si ne predstavljam, kako bo novopečeni uporabnik ob prebiranju angleške literature (beri angleškega OS) našel kombinacijo tipk CTRL+ALT+DEL (v novoreku tega še ne znam zapisati)...
Ko me uporabnik pokliče po telefonu z malo sreče govoriva isti jezik. Če ne pa vsaj poskušava ugotoviti, katero tipko je potrebno pritisniti, da prekličeš vnos (in to ni Izhod [:)]). Pri madžarskih tipokovnicah je zanimivo, da imajo 0 levo od 1. Pa se tudi na to navadiš, če se moraš. Sem pač v takem poslu, da sem se moral...
Ne vem pa zakaj bi morali trenutno tipkovnico spreminjati? Je bila kje narejena kakšna raziskava, da bomo z novim razporedom vsaj 1% bolj učinkoviti. Bo "Uporabniška Izkušnja" boljša? Ali pa gre le za opravičevanje delovanja neke institucije? Institucije, ki bo naslednje leto lahko zahtevala od proračuna dodatnih xxx.xxx € zato, ker je uspela spremeniti tipkovnico?
IMHO gre za zadnje, če se motim, pa me bodo predlagatelji z veseljem popravili.
Mimogrede - kje je javna razprava? Na www.sists.si je pdf, ki ga bi pričakoval od osnovnošolca. Kje je forum, kje so razprave, kje so številke, kje so predlagatelji (Delovna skupina SIST/TC/WG???)....
Še malo - sodelujem z uporabniki od Finske do Moskve, pretežno pa z našimi sosedi. Delam vsaj z 10 različnimi tipkovnicami in se znajdem. Vendar pa se večina uporabnikov računalnikov nima časa, še manj pa volje, učiti neke nove razporeditve. Ko se na nekaj navadiš, je za prehod na novo potrebno vložiti čas (=denar). In če za to ni razloga, potem pač ni razloga ..
Naročite se na:
Objave (Atom)