Kar malo sem se odahnil ko sem videl, da je nekdo na DURSu prebral moj zapis :) in ugotovil, da obstajajo tudi taki, ki prvotnih navodil niso razumeli.
Danes so objavili "Kako pregledovati podatke o plačanih obveznih prispevkih za socialno varnost iz delovnega razmerja (IREK-21)?", kjer v 79 besedah opišejo postopek pridobitve podatkov tako, da ga razumem tudi tudi jaz. Ne sicer vsega, ampak boljše pa je.
Mimogrede - dostop do http://edavki.durs.si občasno ne dela. Verjetno je strežnik preobremenjen.
20100504
20100503
IREK-21 aka INFORMACIJA O RAZKRITJU PODATKOV O OBVEZNIH PRISPEVKIH ZA SOCIALNO VARNOST
Zdaj imamo na voljo novo storitev v edavkih (http://edavki.durs.si) s katero si lahko pridobite informacije o "Z vpogledom v podatke o obveznih prispevkih preko sistema eDavki se zagotavljajo podatki za obvezne prispevke za socialno varnost iz delovnega razmerja."
In potem "OPIS POSTOPKA RAZKRITJA PODATKOV O OBVEZNIH PRISPEVKIH IZ DELOVNEGA RAZMERJA".
In potem "Za vložitev vloge »Vloga za razkritje podatkov o plačanih obveznih prispevkih za socialno varnost iz delovnega razmerja« preko sistema eDavki mora biti zavezanec identificiran kot uporabnik eDavkov."
In potem ... Štiri strani latovščine si lahko preberete v podrobnejših navodilih INFORMACIJA_O_RAZKRITJU_PODATKOV_O_OBVEZNIH_PRISPEVKIH_ZA_SOCIALNO_VARNOST.pdf
Da, res je. Priznam. Sem funkcionalno nepismen. In še slovensko znam slabo, no pomanjkljivo, manjkal sem na tečaju novoreka ...
Seveda sem, naiven kot sem, v resnici mislil, da bo davčna uprava (DU) pomagala vsem tistim, ki so v skrbeh ali imajo plačane prispevke ali ne. Pustimo ob strani to, da, če veš, da ti delodajalec prispevkov na plačuje, ne pomeni veliko, ker ne moreš nič storiti.
Ampak mislil sem, da bom našel tri vrstice navodil, kako priti do razpitega "razkritja". Po branju navodil mi pač ni bilo jasno ...
Za vse, ki imate podobne probleme, sledijo kratka navodila:
Le to naj povem, da iz rezultata ne vidite, koliko je delodajalec dejansko plačal, če ni plačal vsega v celoti. Mogoče manjka en obrok, mogoče dva, mogoče vse, ali pa samo 1 € zaradi napačnega knjiženja. Tega ne veš. Veš le, do kdaj so bile poravnane vse obveznosti. (Dopuščam možnost, da tega jaz ne znam razvozlati.)
Sem sicer mnenja, da je "razkritje podatkov o plačanih obveznih prispevkih za..." korak naprej, vendar se tu vidi kako grozno birokratizirano javno upravo imamo. Verjamem, da so navodila popolnoma natančna in v skladu z xxx predpisom in yyy standardom, vendar to niso navodila za uporabnike edavkov, ki jim ni smisel življenja študiranje in razvozlavanje davčno/pravne latovščine.
P.S. Mogoče kdo ve, kaj pomeni IREK, ali pa REK, če I verjetno pomeni Informacija, Internet ali pa mogoče celo Inteligenca, zlobnim jezikom pa pride na misel Imbecilnost.
Pa tudi Vida, to ne ve
In potem "OPIS POSTOPKA RAZKRITJA PODATKOV O OBVEZNIH PRISPEVKIH IZ DELOVNEGA RAZMERJA".
In potem "Za vložitev vloge »Vloga za razkritje podatkov o plačanih obveznih prispevkih za socialno varnost iz delovnega razmerja« preko sistema eDavki mora biti zavezanec identificiran kot uporabnik eDavkov."
In potem ... Štiri strani latovščine si lahko preberete v podrobnejših navodilih INFORMACIJA_O_RAZKRITJU_PODATKOV_O_OBVEZNIH_PRISPEVKIH_ZA_SOCIALNO_VARNOST.pdf
Da, res je. Priznam. Sem funkcionalno nepismen. In še slovensko znam slabo, no pomanjkljivo, manjkal sem na tečaju novoreka ...
Seveda sem, naiven kot sem, v resnici mislil, da bo davčna uprava (DU) pomagala vsem tistim, ki so v skrbeh ali imajo plačane prispevke ali ne. Pustimo ob strani to, da, če veš, da ti delodajalec prispevkov na plačuje, ne pomeni veliko, ker ne moreš nič storiti.
Ampak mislil sem, da bom našel tri vrstice navodil, kako priti do razpitega "razkritja". Po branju navodil mi pač ni bilo jasno ...
Za vse, ki imate podobne probleme, sledijo kratka navodila:
- Greš na Dokumenti in izbereš Nov dokument
- Pomakneš se do zadnje postavke -> Razkritja, tem izbereš IREK-21.
- IREK-21 digitalno podpišeš in počakaš.
- IREK-21 se pojavi med prejetimi dokumenti čez nekaj časa. Pri meni po 6 minutah.
Le to naj povem, da iz rezultata ne vidite, koliko je delodajalec dejansko plačal, če ni plačal vsega v celoti. Mogoče manjka en obrok, mogoče dva, mogoče vse, ali pa samo 1 € zaradi napačnega knjiženja. Tega ne veš. Veš le, do kdaj so bile poravnane vse obveznosti. (Dopuščam možnost, da tega jaz ne znam razvozlati.)
Sem sicer mnenja, da je "razkritje podatkov o plačanih obveznih prispevkih za..." korak naprej, vendar se tu vidi kako grozno birokratizirano javno upravo imamo. Verjamem, da so navodila popolnoma natančna in v skladu z xxx predpisom in yyy standardom, vendar to niso navodila za uporabnike edavkov, ki jim ni smisel življenja študiranje in razvozlavanje davčno/pravne latovščine.
P.S. Mogoče kdo ve, kaj pomeni IREK, ali pa REK, če I verjetno pomeni Informacija, Internet ali pa mogoče celo Inteligenca, zlobnim jezikom pa pride na misel Imbecilnost.
Pa tudi Vida, to ne ve
20100316
Šmorn aka Carski praženec
20100302
Picasa in Panoramio sta povezani
Nekako neopazno je šlo mimo mene, da je zdaj možna neposredna povezava med Picaso in Panoramio.
Že od samega nakupa Panoramie se je zdelo nenavadno, da ima Google ti dve storitvi popolnoma nepovezani - s pomočjo Panoramio si umestil slike v Google Earth, s pomočjo Picase pa si jih lahko predstavil oziroma delil z drugimi.
No zdaj sta storitvi povezani - iz Picase kopiraš sliko v Panoramio. Seveda mora biti geolocirana. V Panoramii nastane kopija slike, tako, da je sliko potrebno izbrisati iz obeh storitev... Tudi v Panoramio se sedaj prijaviš z uporabniškim imenom Picase.
Nekaj več na blogu, pa še povezavi do panoramio in picasa.
Že od samega nakupa Panoramie se je zdelo nenavadno, da ima Google ti dve storitvi popolnoma nepovezani - s pomočjo Panoramio si umestil slike v Google Earth, s pomočjo Picase pa si jih lahko predstavil oziroma delil z drugimi.
No zdaj sta storitvi povezani - iz Picase kopiraš sliko v Panoramio. Seveda mora biti geolocirana. V Panoramii nastane kopija slike, tako, da je sliko potrebno izbrisati iz obeh storitev... Tudi v Panoramio se sedaj prijaviš z uporabniškim imenom Picase.
Nekaj več na blogu, pa še povezavi do panoramio in picasa.
20100202
2012 in Avatar
V tem letu sem si uspel ogledati že dva filma v kinu s čemer sem krepko izboljšal povprečje zadnjih nekaj let. Če slučajno kdo ne ve, 2012 in Avatar sta filma z oznako znastvena fantastika. Oba sta bila propagirana kot "uff" efekti kot jih še ni bilo, in to ni daleč od resnice.
2012
Najprej nekaj kar me je močno begalo. Obstajata vsaj dva filma z naslovom 2012. Prvi je "2012 Doomsday" pri nas preveden kot "2012 Sodni dan" iz leta 2008. Pravi pa je samo 2012. Film je režiral Roland Emmerich (), ki je pozabil, da je pretiravanje z efekti pravi način kako relativno dobro idejo spremeniti v dolgočasno spremljanje specialnih efektov. Ampak, videl sem že tudi slabše filme. Osebno mi je bil še najbolj všeč kako izbruhne Yellowstone, ostalo pa, za videt je, to pa je tudi vse. Mimogrede - Godzila deluje dosti bolj realno, kot letenje z letalom nad podirajočim mestom ;)
Avatar 3D
Brez 3D je seveda škoda časa in evrov za ogled filma. Ogledal sem si ga v XPAND kino v Ljubljani. Ko se "potopiš" v film in pozabiš, da gledaš film zaradi 3D učinkov, je občutek globine zares dober. Najboljši, kar sem ga videl doslej. Najbolj so me še prepričale muhe, ki so letala pred jakesullyem :) In še enkrat - 3D občutek je res dober, efekti, v nasprotju z 2012 so takšni, da te lahko prepričajo, da se to res dogaja. In potem bi rad napisal še kakšno pohvalo o filmu, pa je ne najdem. Skratka - za pogledat, obvezno v 3D ampak ne verjet preveč reklamam :(
Če sedaj še malo pošimfan - zgodba je hmmm, prozorna. Sem lepo napisal? Tisto o aktualnem, pa da je to kritika naše družbe, pa, bla, bla, bla... To je lep primer skrajno komercialnega filma, ki točno ve, kako mora teči zgodba, da imajo kritiki dovolj snovi za pisanje, gledalci pa se počutijo zmagovalce: "Pa smo pokazali svinjam, ki uničujejo naravo." S polnimi usti kokic in cocacole seveda.
IMHO je stvar dosti bolj preprosta - če ljudje nekaj želimo (ne potrebujemo, ampak želimo) potem to vzamemo. In ne čakamo, da se Eywa prebudi. Tako pa imamo vse pripravljeno za drugi del v katerem se bodo "zlobni" ljudje vrnili in ponovno poskusili zavzeti planet.
Aha, pa še nekaj - kako hudiča, da imajo še vedno čisto enak gumb zasilni izklop naprave kot danes.
Pozabil sem še na režiserja James Cameron, ki je menda čakal od Titanica naprej, da je tehnika dosegla njegove zamisli. Tehnika je res, ponovno poudarjam, odlična. Tudi vse ostalo je dobro, toda zgodba, eeee, tu bi pa lahko počakal še kakšen teden.
2012
Najprej nekaj kar me je močno begalo. Obstajata vsaj dva filma z naslovom 2012. Prvi je "2012 Doomsday" pri nas preveden kot "2012 Sodni dan" iz leta 2008. Pravi pa je samo 2012. Film je režiral Roland Emmerich (), ki je pozabil, da je pretiravanje z efekti pravi način kako relativno dobro idejo spremeniti v dolgočasno spremljanje specialnih efektov. Ampak, videl sem že tudi slabše filme. Osebno mi je bil še najbolj všeč kako izbruhne Yellowstone, ostalo pa, za videt je, to pa je tudi vse. Mimogrede - Godzila deluje dosti bolj realno, kot letenje z letalom nad podirajočim mestom ;)
Avatar 3D
Brez 3D je seveda škoda časa in evrov za ogled filma. Ogledal sem si ga v XPAND kino v Ljubljani. Ko se "potopiš" v film in pozabiš, da gledaš film zaradi 3D učinkov, je občutek globine zares dober. Najboljši, kar sem ga videl doslej. Najbolj so me še prepričale muhe, ki so letala pred jakesullyem :) In še enkrat - 3D občutek je res dober, efekti, v nasprotju z 2012 so takšni, da te lahko prepričajo, da se to res dogaja. In potem bi rad napisal še kakšno pohvalo o filmu, pa je ne najdem. Skratka - za pogledat, obvezno v 3D ampak ne verjet preveč reklamam :(
Če sedaj še malo pošimfan - zgodba je hmmm, prozorna. Sem lepo napisal? Tisto o aktualnem, pa da je to kritika naše družbe, pa, bla, bla, bla... To je lep primer skrajno komercialnega filma, ki točno ve, kako mora teči zgodba, da imajo kritiki dovolj snovi za pisanje, gledalci pa se počutijo zmagovalce: "Pa smo pokazali svinjam, ki uničujejo naravo." S polnimi usti kokic in cocacole seveda.
IMHO je stvar dosti bolj preprosta - če ljudje nekaj želimo (ne potrebujemo, ampak želimo) potem to vzamemo. In ne čakamo, da se Eywa prebudi. Tako pa imamo vse pripravljeno za drugi del v katerem se bodo "zlobni" ljudje vrnili in ponovno poskusili zavzeti planet.
Aha, pa še nekaj - kako hudiča, da imajo še vedno čisto enak gumb zasilni izklop naprave kot danes.
Pozabil sem še na režiserja James Cameron, ki je menda čakal od Titanica naprej, da je tehnika dosegla njegove zamisli. Tehnika je res, ponovno poudarjam, odlična. Tudi vse ostalo je dobro, toda zgodba, eeee, tu bi pa lahko počakal še kakšen teden.
20091216
Pediatrična klinika v Ljubjani
V ponedeljek smo se odpravili v Pediatrično kliniko v Ljubljani. Ker je snežilo sem iz previdnosti parkiral že v parkirni hiši Šempeter in potem peš do PK.
Ok, gremo mimo urgence - namesto parkirišča je sedaj tam, hmm, nič ni tam. Le lepo asfaltirana ploščad, ki čaka lepše čase.
1.
In potem - namesto pločnika veriga, ki zapira pot iz bivšega parkirišča na zadevo, ki ji bi ji lahko rekli pločnik v časih divjega zahoda - torej, robnik, namesto asfalta pa blato. Da prideš do tja, moraš seveda na cesto, ker pločnik zapira veriga. No, pa saj so otroci majhni in jih avto težko zadane. Mamice pa bodo voziček dvignile preko verige pa bo.
Preko blata in "pločnika" v širini moških ramen, ostalo zavzemajo gradbene ograje, ampak, saj je prav tako, na drugi strani ceste je pravi pločnik, le prehoda ni, do same klinike. Torej smo na kliniki.
Moram priznati, da je lepa. Vhod je lep, celo nekaj parkirnih mest je tam. Sicer ne vem za koga, jasno, da je vse zaparkirano, dostavna vozila stojijo v koloni pred vhodom, tam so tudi kadilci, tako, da verjetno ni problema, da izveš, kdo je zaparkiral vhod .
Prijazna receptorka pove, da moramo v pritličje, oziroma v klet.
2.
V pritličju velika čakalnica, za stekleno steno nekaj administrativnega osebja, rekel bi da vsaj štiri. Ni gneče. Grem do prvega okenca in povem kaj želim. In potem vidim, da gospa odpira usta. Ker sem že v letih sumim, da ne slišim... Potem se zavem, da slišim še preveč - nekaj centimetrov od moje glave je namreč ogromen TV na katerem se vrtijo risanke, kar seveda ni nič slabega, če ta TV ne bi imel zvočnika, ki kriči naravnost v moje desno uho.
"Prosim, nič ne slišim." "A lahko še enkrat." In potem obupam. Na srečo moja žena sliši boljše in izvemo kam naprej.
Torej - veliko stolov, celo dva TV z risankami, to je pohvalno. Ampak, da imaš 30 cm od ušesa zvočnik, administratorka pa je za meter za stekleno steno v kateri je nekaj luknjic, to pa ni pohvalno. Priporočam uporabo oken v sredini!
3.
In potem nujno na stranišče. V rokah dve bundi, pa dežnik, pa nahrbtnik, pa ... Na hitro ne opazim nobenega obešalnika, pač pa koš za smeti in dežnik gre tja. Na stranišču v kabini ni mila in brisač, je pa nepokrita luknja električne doze. Bog ve kaj bo tam notri. Ampak našel sem tudi milo in moja kmečka pamet je celo ugotovila kako se odpre voda. Mimogrede - sedaj mi je bolj jasno, kam so šli moji (in vaši ) €. Poglejte si pipe na stranišču pa vam bo jasno. Pohvalno - vse čisto, pospravljeno. Tudi mimo previjalnih miz sem se sprehodil.
In potem čakamo na hodniku. In potem gledam za obešalniki. In vidim, da imajo ljudje polne roke oblačil... In gledam in vidim, da v vsem pritličju ni enega obešalnika. Seveda obstaja možnost, da je, vendar mora biti zelo dobro skrit. Seveda so potem oblačila na stolih in seveda potem kdo tudi stoji ... Prav mi je, bi pa vzel obešalnik s seboj.
Glede na to, da sem videl le sprejemico in del kleti ne morem povedati več. Bi pa predlagal, da bi namesto ene armature Grohe z nastavljivo toploto vode, kupili nekaj deset obešalnikov in nekaj košev za dežnike. Prepričan sem, da bi bil denar koristneje porabljen.
Za konec - Pediatrična klinika je lepa, predverje je prostorno in verjentno preveč razkošno, ampak je lepo. Kako je ostalo ne vem, vem pa, da so sprejemnico za ambulante in hodnike za čakanje naredili šlampasto.
Ok, gremo mimo urgence - namesto parkirišča je sedaj tam, hmm, nič ni tam. Le lepo asfaltirana ploščad, ki čaka lepše čase.
1.
In potem - namesto pločnika veriga, ki zapira pot iz bivšega parkirišča na zadevo, ki ji bi ji lahko rekli pločnik v časih divjega zahoda - torej, robnik, namesto asfalta pa blato. Da prideš do tja, moraš seveda na cesto, ker pločnik zapira veriga. No, pa saj so otroci majhni in jih avto težko zadane. Mamice pa bodo voziček dvignile preko verige pa bo.
Preko blata in "pločnika" v širini moških ramen, ostalo zavzemajo gradbene ograje, ampak, saj je prav tako, na drugi strani ceste je pravi pločnik, le prehoda ni, do same klinike. Torej smo na kliniki.
Moram priznati, da je lepa. Vhod je lep, celo nekaj parkirnih mest je tam. Sicer ne vem za koga, jasno, da je vse zaparkirano, dostavna vozila stojijo v koloni pred vhodom, tam so tudi kadilci, tako, da verjetno ni problema, da izveš, kdo je zaparkiral vhod .
Prijazna receptorka pove, da moramo v pritličje, oziroma v klet.
2.
V pritličju velika čakalnica, za stekleno steno nekaj administrativnega osebja, rekel bi da vsaj štiri. Ni gneče. Grem do prvega okenca in povem kaj želim. In potem vidim, da gospa odpira usta. Ker sem že v letih sumim, da ne slišim... Potem se zavem, da slišim še preveč - nekaj centimetrov od moje glave je namreč ogromen TV na katerem se vrtijo risanke, kar seveda ni nič slabega, če ta TV ne bi imel zvočnika, ki kriči naravnost v moje desno uho.
"Prosim, nič ne slišim." "A lahko še enkrat." In potem obupam. Na srečo moja žena sliši boljše in izvemo kam naprej.
Torej - veliko stolov, celo dva TV z risankami, to je pohvalno. Ampak, da imaš 30 cm od ušesa zvočnik, administratorka pa je za meter za stekleno steno v kateri je nekaj luknjic, to pa ni pohvalno. Priporočam uporabo oken v sredini!
3.
In potem nujno na stranišče. V rokah dve bundi, pa dežnik, pa nahrbtnik, pa ... Na hitro ne opazim nobenega obešalnika, pač pa koš za smeti in dežnik gre tja. Na stranišču v kabini ni mila in brisač, je pa nepokrita luknja električne doze. Bog ve kaj bo tam notri. Ampak našel sem tudi milo in moja kmečka pamet je celo ugotovila kako se odpre voda. Mimogrede - sedaj mi je bolj jasno, kam so šli moji (in vaši ) €. Poglejte si pipe na stranišču pa vam bo jasno. Pohvalno - vse čisto, pospravljeno. Tudi mimo previjalnih miz sem se sprehodil.
In potem čakamo na hodniku. In potem gledam za obešalniki. In vidim, da imajo ljudje polne roke oblačil... In gledam in vidim, da v vsem pritličju ni enega obešalnika. Seveda obstaja možnost, da je, vendar mora biti zelo dobro skrit. Seveda so potem oblačila na stolih in seveda potem kdo tudi stoji ... Prav mi je, bi pa vzel obešalnik s seboj.
Glede na to, da sem videl le sprejemico in del kleti ne morem povedati več. Bi pa predlagal, da bi namesto ene armature Grohe z nastavljivo toploto vode, kupili nekaj deset obešalnikov in nekaj košev za dežnike. Prepričan sem, da bi bil denar koristneje porabljen.
Za konec - Pediatrična klinika je lepa, predverje je prostorno in verjentno preveč razkošno, ampak je lepo. Kako je ostalo ne vem, vem pa, da so sprejemnico za ambulante in hodnike za čakanje naredili šlampasto.
20090910
Potovanje v ZDA - pot tja
Po dolgih pripravah sva z očetom sklenila, da bova obiskala sorodnike, ki živijo preko luže. Tam so že dolgo, Slovenijo, oziroma Avstro-Ogrsko so zapustili že pred I. svetovno vojno. Okoli leta 1910.
Trenutno tam še živita očetova sestrična in bratranec in pa seveda veliko njihovih potomcev.
Kako sva potovala do mesteca Worley v državi Idaho? Mimogrede - ko Američani govorijo o mestih vedno povedo poleg državo - torej Worley, Idaho. Na kratko - dolgo :;
Odhod v četrtek, 10.09 ob 1h ponoči in najprej do Benetk z avtom (250 km, slabe tri ure vožnje), potem skoraj tri urno čakanje do odhoda z Delta Airlines do Pariza (850 km, 1.15 ure). Čakanje "popestri" prvi security check. Računalnik ven iz nahrbtnika, voda v smeti, .... Voda, ki stane pred varnostno kontrolo 1 € je po kontroli 2,5 €. Letalo vzleti in pristane točno.
Paris. Imava 2.15 časa do leta. Varnostni pregled nama vzame kar eno uro. Oče ima probleme s kozmodiskom, no, varnostniku se zdi kozmodisk sumljiv, ampak potem se sprijazni z njim. Seveda sezujeva čevlje in pas in jakno in vse. Dragocena voda iz Benetk roma v smeti, tukaj je cena v varnostni coni še višja, že 3 €.
Potem čakanje na letalo Pariz - Salt Lake... WiFi je povsod, vendar je povsod plačljiv. Pred vkrcanjem so še ameriški agentje. Ko me je spraševal kam in kako sem bil obupan nad svojo angleščino, ker ga nisem čisto nič razumel. Kasneje sem videl, da ni problematično moje znanje angleščine ampak njegov dialekt. Agenta poleg razlogov za odhod v ZDA zanima, kje bova živela, koliko imava denarja in kdaj se bova vrnila. Podatke o letih ima vse na računalniku, ko sem malo škilil notri mi je povedal, da je to za njegovo uporabo. Očitno je samo preverjal, če se informacije ujemajo. Želel je tudi ESTA dokument. To je bila tudi najbolj stroga kontrola z največ spraševanja.
Vkrcamo se pravočasno, vendar odletimo s polurno zamudo. Letiva 8.056 km in dobrih 11 ur, vendar priletiva le 3 ure kasneje, ker je 8 ur pojedla časovna razlika. Ne glede na Visa Waver program je potrebno izpolniti dokumente za carino in za bivanje v ZDA, tako kot pred 9 leti, ko sem bil prvič tam.
 |
| From ZDA 09 |
Do odhoda najinega letala v Spokane je samo 40 minut. Zemeljske stevardese nam utirajo pot do carine, tam moram postiti prstna odtisa kazalcev na levi in desni roki in še sliko očesa. Je pa policist zelo prijazen, želi nama vse prijetno v ZDA. Tukaj z mojo in njegovo angleščino ni bilo problema.
Prtljago samo preloživa, carinik samo sprašuje, če imava kaj hrane, semen, rož in ne vem še česa. Potem ponovno varnostni pregled. Hitiva naprej in prideva 3.11 na vrata za vkrcavanje, ki so zaprta. Stevardesa hladno razloži, da sva zamudila za 11 minut, ker deset minut pred letom zaprejo vkrcanje. Grrrrr..... Naj greva do okenca Delta Airlines, kjer bova dobila karte za naslednji let. In jih res dobiva, za čez dobre štiri ure.
Kličem sorodnike, ki bi naju morali pričakati - na okencu Delta Airlines brez problema uporabljam njihov telefon. Ampak dobre volje nisem.
In potem greva jest v VUxxx nekaj, dobra kitajska hrana se vedno prileže. In potem slikava pokrajino skozi okna letališča. Prijetno hladnega, zunaj pa je seveda vroče, kot se za Salt Lake City spodobi.
 |
| From ZDA 09 |
In potem ob 19.55 odletiva do Spokane, WA (884 km, 1.40), kjer nas pričakata sorodnika. Spotoma pridelava še eno uro razlike. Potem pa še naprej do Worley, ID, zadnji 100 km in dodatna ura vožnje.
Torej, pot je bila dolga 10.140 km in nama je vzela dobrih 30 ur. V zraku sva bila približno15 ur, ostalo pa je bilo čakanje popestreno predvsem z varnostnimi pregledi.
In še sklepi - 2 uri je sedaj minimum za check-in. Če ni vrste sicer prideš hitreje, vendar se zna security check zavleči... In to, da je voda neprimerno dražja na drugi strani varnostne pregrade. Osebno menim, da so pregledi samo zarota industrije, ki polni pijačo v steklenice :).
Naročite se na:
Objave (Atom)